PODPEŠKI GAJ – investitor Skupaj d.o.o., gradi

LOKACIJA

Za ljudi, ki si želijo bivati v mirnem in zelenem okolju, v Podpeči pri Ljubljani gradimo mirno sosesko desetih objektov, samostojnih hiš in dvojčkov.

Lokacija soseske se širše gledano nahaja na obrobju, v sklopu Natura 2000 zaščitenega, z živalmi in rastlinjem izredno bogatega, krajinskega parka Barje.

Na bližnjih sprehajalnih poteh, boste lahko ob mirnem delu toka Ljubljanice uzrli kanuiste, kajakaše ali v bolj starodobnih plovilih mimo vozeče se ljubitelje vodnega sveta in narave.

Zgodovina kraja Podpeč sega daleč nazaj v rimsko dobo, ko je bil kraj pomembno rečno pristanišče za prevoz podpeškega marmorja.

Začetki kamnoseštva v Podpeči

Prvi, ki so pridobivali naravni kamen na področju Podpeči so bili Rimljani. Prvi kamnolom naj bi bil na današnji lokaciji Prebilove hiše. Nekateri starejši krajani vedo povedati, da je bil tam zelo star kamnolom, najstarejši med vsemi, ki so se zajedali v severno pobočje Sv. Ane. Iz podpeškega apnenca so rimski mojstri klesali nagrobne spomenike, oltarje, mejnike in druge izdelke, manjše obdelane bloke pa so prevažali po Ljubljanici v Emono in z njimi zidali zahtevnejše dele stavb. Struga Ljubljanice je v tem obdobju potekala čez barjanska tla mimo Stržena, sredi polja med Notranjimi Goricami in Podpečjo. Rimljani pa so, da bi si olajšali prevoz dragocenega podpeškega marmorja, strugo speljali prav v neposredno bližino kamnoloma. Podpeški kamen v omenjenih izdelkih in emonskih izkopaninah dokazujejo fosilni ostanki. Številni arheološki ostanki nakazujejo, da je bila na območju Podpeči manjša rimska kamnoseška delavnica.
Z odhodom Rimljanov iz Emone ob koncu petega stoletja je bilo za dolgo obdobje konec kamnoseške dejavnosti. Ostal je le globoko v hrib Sv. Ane zajeden kamnolom. Naravni kamen je na veljavi pridobil v baročni dobi konec 18. stoletja. Vendar barok ni segel po podpečanu, ampak so bili aktualni apnenci s področja Lesnega brda.
Podpeški marmor je bil zelo priljubljen material arhitekta Jožeta Plečnika. Iz njega je namreč grajena tudi Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani – NUK.
Leta 1991 je bil sprejet Odlok o razglasitvi Podpeškega kamnoloma za naravni spomenik (Uradni list RS, št. 18/1991).

Soseska se nahaja v samem centru kraja Podpeč. V neposredni bližini, se na peš razdalji nekaj sto metrov, nahajajo praktično vsi, za vsakdanje življenje potrebni objekti in ustanove (vrtec, šola, trgovina, zdravstveni dom, pošta, …).

Neposreden pogled na bližnji hrib Sv. Ano, s cerkvijo, ki je bila prvotno zgrajena v 16. stoletju, ter predstavlja odlično razgledno točko na Ljubljansko barje in Kamniško-Savinjske Alpe, ter bližina Podpeškega jezera, dajeta lokaciji še prav poseben čar, tako kulturno-zgodovinski, kot ekološko-naravovarstveni.



Kraj Podpeč s širšo okolico predstavlja tudi obiskano turistična točko, ki poleti privablja številne kopalce, čez celotno leto pa tudi ribiče in sprehajalce. Slednji imajo obilo možnosti za planinske pohode po okoliškem hribovju.

 Podpeško jezero je kraško jezero. Jezero z okolico je zavarovano kot naravni spomenik in je zaradi slikovite okolice prijetna izletniška točka. Domačini poznajo legendo o zmaju, ki pravi, da sega voda daleč pod zemljo. V njej leži strašen zmaj, po domače »lintvern«, ki ima glavo pod cerkvico Sv. Ane, rep pa mu sega daleč pod Krim. In kadar z njim zamahne, nastane povodenj. Tu je tudi gozdna učna pot, ki povezuje tudi vse skupnosti in ustanove Ljubljanskega barja.

Zgodba o mostiščarjih

Na širšem področju Podpeči, na obrobju Ljubljanskega barja, so okoli leta 2000 p.n.š. prebivali mostiščarji. Živeli so v mostiščih oz. na koliščih - lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Preko jezera so se prevažali v čolnih, izdolbenih iz debel, imenovanih drevaki, preživljali pa so se z lovom, ribolovom, živinorejo ter primitivnim poljedelstvom.
Življenje mostiščarjev je zelo lepo opisal Janez Jalen v knjigi z naslovom Bobri. Morda se boste zatopili v branje znamenitega dela in ga podoživeli ravno v naši okolici, ki je znana kot najlepši kotiček Ljubljanskega Barja.